“Pri svoji časti obljubljam …”

 

V nedeljo, 17. aprila, so se skavti kraškega in tržaškega stega zbrali na Jurjevanu, ki poteka vsako leto, ob priložnosti godovanja sv. Jurija, zavetnika skavtov, ko novi člani obljubijo in tako postanejo člani velike skavtske družine.

Na travniku pri Mavhinjah je ob 9.00, po glavnem zboru, daroval mašo g. Tone Bedenčič, duhovni asistent Slovenske zamejske skavtske organizacije tržaške pokrajine. V homiliji se je zaustavil pri liku Dobrega pastirja, ki mora biti vzor za voditelje in starše pri vzgoji otrok. Otroci in mladi pa morajo staršem in voditeljem zaupati, da jih vodijo po najboljši poti, saj so jo že prehodili in spoznali. Po maši je duhovnik blagoslovil skavtske rute ter skavte pozval, naj se spomnijo na njihov simbolični pomen, saj je ruta znak skavtske obljube. Skavtska obljuba “Pri svoji časti obljubljam, da bom z božjo pomočjo vestno služil/a Bogu in domovini, pomagal/a svojemu bližnjemu in izpolnjevala skavtske zakone” naj bo torej vodilo prav vsakega tudi neaktivnega skavta. Sledil je obred obljub. Načelnika tržaške pokrajine Nada Petaros in Matia Premolin sta v veliko skavtsko družino sprejela 11 volčičev in volkuljic za kraški in 3 VV za tržaški steg, v katerega je pristopilo še 8 izvidnikov in vodnic, kraški steg pa je dan prej pridobil 10 izvidnikov in vodnic.

Po obredu obljub je višji vod izvidnikov in vodnic pripravil skavtske igre za vse. Po skupnem kosilu, tradicionalni jurjevanjski pašti, ki so jo pripravili odrasli skavti, pa so imeli skavti program, ločen po treh starostnih vejah. Volčiči in volkuljice so skušali za svojo skupino pridobiti čim več starih volkov- voditeljev, ki so čepeli vsak v bazi ene skupine, z nasprotniki pa so se seveda večkrat spustili v boj s skalpiranjem. Program izvidnikov in vodnic se je tematsko navezoval na nedeljski referendum in imel torej ekološko tematiko. Tokrat so se IV predstavljali kot volilci, izbirali pa so glasove za sončno ali hidroelektrično energijo, voditelji pa so jih pri tem ovirali. Roverji in popotnice so se podali na krajšo pot do Bezgonovega vrha, na poti pa so razmišljali o skavtski obljubi, vodilu življenja vsakega skavta v povezavi s tremi stebri, na katerih sloni skavtizem: služenje, vera in družbenopolitična angažiranost.

Ob 16.00 se je pričel taborni ogenj, ki so ga prejšnji dan postavili izvidniki. Program je bil pester in napet, saj sta oba stega tekmovala, kdo bo boljši v skavtskih veščinah. Kljub prednosti tržaškega stega se je taborni ogenj navsezadnje zaključil z izenačenjem. Pred koncem so skavti še očistili travnik, da bi ga pustili boljšega, kot so ga dobili. Prebujena narava in sončno vreme sta skavtom s Tržaškega le še polepšala občuten praznik skavstkih obljub.

 

Lucija Tavčar, 2016 Novi Glas